Pod svetim, onkraj cesarske ceste, spi v globoki kotanji, v večni senci. Kdo izmed vas, ki berete to zgodbo, je videl in ne sanja o njem vsako noč? Izpod skale, višje kakor svetega zvonik, črna voda; zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko strugo, skrije se pod vrbe in molči vsa temna.