Lep večer je bil, miren, sladko‐topel, kakor more biti samo v tisti zeleni dolini, ki se vije, skrit studenec ljubljanske ravni, od Podlipe in pod strmim proti Vrhniki. Večerna je zatonila za, v vzduhu pa je še trepetala sončna svetloba, nobena zvezda še ni prodrla srebrnomeglenega pajčolana.