Tisti, ki so še ob tej pozni uri stali ob cesti, so videli svetlo glorijo krog njegove glave, ne tako medlo, od glave za dve pedi visoko, stisnjenemu hlebcu podobno glorijo, kakor jo ima sveti, temveč glorijo, ki plameni okoli las in obraza, kakor na podobah Kristusa ... Ob tistem času, ko se je svetila zlata glorija od Loga skozi Brezovico proti Ljubljani, je podil preko polja proti Razoru in Podlipi.
Vse drugačna se mu je zdela kobila nego kdaj poprej; čudno velika je bila, čisto črna, in griva je vihrala za pol metra visoko naravnost kvišku.