Človeškega glasu ni bilo, ne hrkanja, ne pokašljavanja, toda oglasili so se koraki in je razločil natanko, kod so hodili in kam so bili namerjeni. Najprej so se ustavili pred velikim oltarjem.
”Zdaj je pokleknil in moli, zato da bi ga videl; ampak jaz ne bom pogledal tja, naj sam naredi s svojo pobožnostjo, ki je tako pravična kakor ciganska poštenost ...