”Tudi za tem oltarjem je zašuštelo, in tudi za tem širokim stebrom ... toliko je miši tod, kakor netopirjev pod streho ... cerkovnik, lenoba, se ne meni za svojo sveto stvar, temveč žganje pije in za babami lazi ... Tak pusti me no pri miru ... pusti me vsaj, kadar molim!“
Zazdelo se mu je, da ga je nekdo za suknjo potegnil, tako da bi se bil skoro zgrudil.