... Frčajeva je res hudo pobožna ženska in tudi njena hiša je celo brez pritiklin srčnega veselja vredna ... ampak mesenost me ne bo izkušala v njeni družbi ...“ Koleselj je zavil na tihi kolovoz, na polje, v dišeči predvečerni. Celo strmi Kóren je že ugasnil, od vseh hribov in božjih potov se je povrnila luč na nebo in se je razlila tam v prelepo zarjo.