Njegov dolgi, sivi obraz je kazal gnus in prepádenost; široka ustna so stala polodprta, kakor bi se zgražala nad umazanim nestvorom.
”Tako sem pil polagoma svojo kri, kapljo za kapljo; izrabil sem svoje življenje in svojo dušo, na korist ne sebi in nikomur drugemu ne; kakor zrušeno drevó sredi gozda: -- gníje in gníje samo zase, niti črvi ne marajo več zanj ... Čas je, da se stvar konča; kakó drugače se sploh ni mogoče završiti ...“