Od juga so prihiteli oblaki, igrali se po nebu, razdruževali se in spajali, begali od obzorja do obzorja in izginili napósled globoko na. Pod njimi na zemlji pa so plavale velike sence, postajale na belih mestnih hišah, objemale tihe gozdove, speče daleč na meglenih goràh in kakor nestalni, utrujeni duhovi, legle so k počitku v skrite globéli. Sredi nebá je zasijalo sonce.