je odprl oči in pogledal zaspano krog sebe; ni se mogel jasno spominjati, kam je bil zašel; in to mu je délo dobro. Domislil se je za trenotek, da leží tam daleč nekjé velik skrbi in izgubljenega življenja; leno čustvo mu je objelo vse ude s toplimi, božajočimi rokami in ustna so se širila v pol nezavednem smehljaju ...