Brez nadaljnjih besed se je begunec obrnil k poti, ki se je pod spuščala v ozko dolinico, in čez nekaj hipov utonil v gozdni temi. Njegovi koraki so še nekaj časa odmevali med skalovjem, potem pa utihnili in se umaknili enakomernemu otožnemu cvrčanju murnov, kosajočemu se s šumenjem neutrudne Ložnice, ki se je spodaj v globini zaganjala ob čeri in jezove. IV.