»Ako dovolite, starega prijatelja sem pripeljal s seboj, nujno bi rad govoril z vašim gospodom soprogom.«
»Z lastnikom Belega dvora,« je pojasnjevaje in s poudarkom pripomnil ter z nerodnim poklonom pristopil bližje.
Gospa je smehljaje prikimala, ali ob zvoku starčevega glasu in ob pogledu na njegovo izrazito, z gostimi sivimi lasmi obkroženo obličje, ji je zamrl smehljaj na ustnicah.