Šele tik pred njim zadrži korak. V prvem trenutku ga pogleda s prijazno brezbrižnostjo, ki pa se zdajci spremeni v neizmerno osuplost. Z odprtimi usti in izbuljenimi očmi se strahoma umakne za nekaj korakov nazaj, nato pa, kakor da se je prebudil iz morečih sanj, preleti njegov zgubani žolti obraz žarek resničnega veselja.