Komaj se je zmračilo, je zablestel trg v nebrojnih, katerih trepetajoči plamenčki so ozarjali nemirno prhutajoče slovenske zastavice. Edino na Stanovnikovi gostilni je plapolala - doslej varno v kašči skrita - dolga trobojnica in se otepaje krčila in zvijala v ostrem jesenskem vetru. V vsem trgu je bilo samo troje hiš - med njimi Miklausinova -, ki se niso vsaj na zunaj pridružile obči radosti, nego se zavile v temo.