Nekam samo po sebi umevno je bilo, da je v Zalesju postal predsednik narodnega sveta, medtem ko je njegov prijatelj Tonče, ki je kot rezervni nadporočnik preživljal doma bolezenski dopust, prevzel vojaško oblast. Brž sta zaprisegla posadko, peščico bednih in sestradanih istrskih seljakov, zaposlenih pri še bednejših bolnih in poginjajočih vojaških kljusetih, ter preplašene orožnike, ki so s stražmojstrom vred brez ugovora pripeli narodne kokarde na svoje čepice. Na trških hišah so se pojavile zelene girlande, pretaknjene s papirnatimi trobojnicami, po cestah pa je vrvelo vzhičeno ljudstvo.