Po dveh ali treh korakih, sta se kakor domenjena, oba hkrati obrnila, nasmehljala se in pomahala z rokama in ponovila to še nekolikokrat, dokler jima ni drevje zakrilo pogleda.
pa se je s hitrostjo, ki bi si je pred nekaj urami ne bil mogel zamisliti, vrnil pod ogledni stolp in od tam še dolgo zasledoval njeno čez polje hitečo postavo ter jo z očmi spremljal prav do trga.
»Hitro moram ozdraveti, ljubi Bog, hitro!« je vzkliknil nato in globoko zasopel.