Nedeljski popoldan je bil prepoln majniške prelesti, in bolnika, sedečega pod oglednim stolpom, se je polastila prijetna dremavica. Glava mu je omahnila na blazino , pritrjeno na naslonjač, in v njegovi duši so zarajale očarljive, čeprav zmedene slike. Njegovo uho je vkljub temu še vedno pristrezalo zvoke in vnanjega sveta, ropotanje voz, hitečih spodaj po cesti, spremljalo njih oddaljujoče se drdranje, poslušalo, kako so bobneč zadrveli čez most in se izgubili v daljavi.