V zraku je zvenelo, kakor da je poln skritih pevcev, nad razžarjenimi skalami so migotaje odtekali tenki stolpiči zraku navkvišku in opojen vonj cvetličja in grmičja se je v toplih valovih prelival po vzdušju, vzbujajoč že s samim dotikom lepe in srečne misli.
Nedeljski popoldan je bil prepoln majniške prelesti, in bolnika, sedečega pod oglednim stolpom, se je polastila prijetna dremavica. Glava mu je omahnila na blazino , pritrjeno na naslonjač, in v njegovi duši so zarajale očarljive, čeprav zmedene slike.