Eden izmed vojakov v oguljeni, umazano sivi uniformi, je bil visok mož s črno brado, in bledim, shujšanim obrazom. Železničar, ki je ob postajnem izhodu že od pamtiveka pobiral vozne listke, ga je zvedavo pogledal, toda tudi on ni prepoznal v njem mladega.
Ne da bi bil postal, je ta krenil po vedno blatni cesti v kostanjev drevored in nato proti trgu, kateremu pa se je pozneje umaknil, zavivši ob Ložnici naravnost proti Gradišču.