Ulrikova izpoved mu je bila resnično razodetje, in že dolgo mu ni bilo tako lepo pri srcu kakor v tej uri, v tej pošastni temnobi. Čisto je pozabil na svoj in Ulrikov nevarni položaj, kakor da je v notranjem doživljanju povsem otopel za divjanje zunanjih sil. Nekaj rezkih treskov v bližini pa ga je nenadoma prebudilo iz sanjarjenja in ga napotilo k lini.