Jaz sem slabič, vedno in vselej sem bil slabič ...«
Pred so se znova pojavile tipalke žarometa in je v njegovem siju uzrl čudno spremenjen Ulrikov obraz: velika potrtost se je spajala z nemim krikom po milosti, po življenju. Dvom in upanje, odpor in vdanost, vse je izražalo to brezkrvno obličje pred njim.