Lovrekov spanec je nemiren; moti ga zmeden krogotok raznoraznih predstav. Njegova duša ne ve, kam naj se obrne: plašno bega naokrog, dviga, spušča in poganja se med mlečnobelimi oblaki ter hiti po ozkih in strmih gorskih stezah. Na njih obstane, kajti pred seboj zasluti osmislitev vsega.