Njihove sklonjene postave so na vlažno se svetlikajoče stene zarisovale dolge sence, medtem ko je okrog njihovih ušes udarjalo kakor zamolklo hrumenje pomorske vihre. tulečega železja je kljub njihovemu umiku v varnejši del hodnika postajal vedno glasnejši in srditejši; skalni strop nad njihovimi glavami se je nalahno tresel in z njega je kakor dež curljal droben pršič kamenja ter peska.