Če bi bila vsaj malo previdnejša in bi ne bilo ropotanja ter premetavanja pri razkladanju in nakladanju desk, bi gotovo ujela na uho lomečo se suhljad in zasačila zahrbtneža. Usoda pa je hotela drugače in se je za njima neopazno potuhnil za skalo.
Prijatelja sta se sprva pogovarjala bolj potiho, tako da vohun kljub napenjanju ušes ni odnesel nič, pozneje pa sta se razvnela, a tudi vohun se je medtem prikradel nekoliko bliže.