Za poveljnikovo hišico se je dohodni rov v topem kotu obrnil na desno in kakor poprej, zaradi obrambe pred učinkom sovražnih granat, vijugal na levo in desno, dokler se ni strnil z glavnim jarkom, ki se je dva metra globoko zajedal v skalovje.
K okopom, kjer so bile nameščene strelne, so vodile stopnice, a vsakih pet do šest korakov je zaprla pot in zožila jarek mogočna traverza, ki je ščitila vojake pred kroglami in granatami, naletavajočimi z boka.
Pri vsaki strelni lini je slonela temna senca - nepremično in nemo.