Do včerajšnjega dne so ga težili spomini kakor mora, toda vest o njenem trpljenju in hrepenenju jih je mahoma obdala s sladkostjo in lepoto. V sebi je neutrudno obujal najmanjše podrobnosti o njej, a njenega obraza ni zmogel več živo priklicati predse; bežni vtisi redkih srečanj so že preveč obledeli ali pa se je njeno bitje tako spojilo z njegovim, da si ga ni znal več predstavljati izven sebe.
Med tem so prispeli do vrha in Lovreku je bilo skoraj žal, da je že konec poti.