Stari vojak je pred strumno stoječo vrsto z velikim navdušenjem ponavljal že stokrat premlatene modrosti o vojaških dolžnostih in vrlinah ter se opazno naslajal ob svoji zgovornosti. , ki je stal tik pred njim, se je zazrl v urno pregibajoče se ustnice, nad katerimi so enakomerno odskakovali kratko pristriženi osiveli brki. Čim dlje je poslušal besedno povodenj, ulivajočo se iz polkovnikovih ust, tem manj je razumel, in nazadnje se mu je zmeglilo pred očmi, čelo se mu je orosilo s potnimi kapljicami, soba se je zamajala in zasukala ter v zmeraj hitrejših kolobarjih drvela okrog njega.