Čez nekaj časa so vojaki zapustili glavno cesto, vodečo v Assiago, in se odcepili proti levi. Bolj in bolj je šlo navzgor, in po dveurni hoji so prispeli do polkovnega štaba, kjer jih je čakalo pičlo kosilo in še pičlejši počitek, zabeljen s škodoželjnimi napovedmi pomembno naokrog postopajočih kuharjev in njihovih pomočnikov o bližajočem se strahotnem laškem napadu. Prestrašeni pogledi so poletavali preko navpične, več sto metrov visoke skalne gmote, ki se je vzpenjala nad taboriščem polkovnega štaba, do ostrega grebena nad njo: za njim so bili zakopi ...