Naposled se primaje dedec, ki se najprej sporeče z nejevoljnim poročnikom. Kakor iz velike milosti odredi počivališče v pravkar zgrajeni leseni baraki, ki še močno in prijetno diši po sveži smoli. Kmalu nato jih pokličejo k obedu, čemur se vsi odzovejo s pospešenimi koraki, saj lakota ni nič manjša od utrujenosti.