Ko dospejo na vrh, so povsem izčrpani in le s težavo se vlečejo skozi redek smrekov gozd, ki prerašča planoto. Drevje nudi vsaj malo sence in nekoliko lažje gre, vendar se vojakom kljub temu izvije iz ust vzdih olajšanja, ko se pojavi pred njimi kopica lesenih, dobro skritih. Strehe so na debelo pokrite s smrečjem - sovražnik jih zlepa ne opazi.