Za trenutek se je ustavil, da si obriše pot s čela, kajti noč je bila še vedno topla od žareče pripeke ugaslega dne. Globoko iz soteske se je nosil, kakor na perutih velikih ptic, šum deroče Ložnice.
»Pol poti,« je zamrmral učitelj, »pohiteti bo treba!«