Tudi vojakov, čakajočih v Zalesju na nadaljevanje vožnje, ni manjkalo.
Ob pogledu na Lovreka zastane za hip živahno vrvenje; vse oči se upro vanj, ki na rezko orožnikovo povelje poslušno stopi k železniški progi in odloži kovček. Mnogi pritisnejo bližje, ogledujoč ga ko ujeto.