Z ribarjenjem se je precej zamudil. Nad dolinske hribe se je že spuščala svetla poletna noč, zagrinjajoč vse naokrog, grmovje in drevesa, skale in planinske trate v nerazločno gmoto, iz katere se je svetlikalo apnenasto kamenje, podobno raztresenemu okostju davno poginulega velikana. Visoko nad vrhovi mračnih smrek in macesnov so trepetale zvezde v večnem nemiru, pod njimi pa so se lovili in spajali raznoliki glasovi v nerazumljivo in vendar čudovito govorico noči.