Spodaj pred hišo pa so se že zbirali ljudje, razburjeno razpravljali, tekali sem in tja, klicali povelja. Nemir se je krepil, znamenje, da je ob Miklausinovem truplu vedno več vaščanov, po katere je bila stekla stara Andrejčevka. Deček je opazoval skozi okno, kako so štirje možaki odnesli trgovca do ceste, kjer so ga položili na poln voz sveže prelesti in ga na njem previdno odpeljali proti trgu.