je bil tokrat pošten in ni olepšaval svojega početja. Čisto odkrito je priznal, da je že dolgo želel obračunati z mrzkim človekom, ki venomer blati Miklausinovo ime in ga poskuša osramotiti. Opisal je ves dogodek, Lovrekovo zmago in svoj poraz (z rdečico sramu na svojem prijetnem, očetovemu zelo malo podobnem obrazu).