Naj tudi spozna, da se ne ustraši boja, čeprav se je v tistem pismu izkazal kot bojazljivec, ukanjen z napačnim presojanjem svoje osebne cene ... in Miklausina pa se vseeno ne boji! Z lahnim priklonom je skozi vrtna vratca sledil zmagoslavno se smehljajočemu odvetniku k belo pregrnjeni mizi, kjer so razen in njene matere sedeli še Vidin brat, sedanji koncipient, trgovec Miklausin, mesar Löschnigg, mizar Dimesch in lastnik restavracije krčmar Peteln.