Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, si je mislil Miklausin in se z nastopom toplejših dni lotil uresničevanja svojega že dolgo snovanega načrta, ki naj bi bujnemu gradiškemu gospodarstvu zlomil hrbtenico - odvzeti mu je nameraval vodo. Pri Trnski peči je mrgolelo zidarjev, gradečih kotanjo in dolg odvodni jarek, ki naj bi odvajal iz slapa bruhajočo, doslej v podzemeljsko žrelo izginjajočo vodo proti belodvorski strani. Presežek pa naj bi se odvodnjaval proti Trebišnjici, bližnjemu, onstran belodvorskega gričevja tekočemu, poleti večinoma izsušenemu potoku.