Lovrekovi znanci so bili po večini spredaj, medtem ko se je sam stisnil k debelemu oporniku pod galerijo, odkoder je imel lep razgled po vsej dvorani. V prvi vrsti sredi razborske gospode razšopirjeno sedeča gospa lekarnarjeva je večkrat vstala in se, oborožena z lornjonom, srepo ozirala naokrog. Lovreku se je nenadoma zazdelo, da svoj oholi pogled upira ravno vanj, zato se je še bolj stisnil k stebru.