Miklausin in njegovi podrepniki, ki so toliko kmetov preplašili z izmišljenimi vestmi, so se penili od jeze, toda ljudska jeza jih je kmalu porinila v še neprijetnejšo zagato. Osleparjeni posestniki so jim bili dan za dnem na vratu, ponižno moledujoči, naj gospod odstopijo od kupčije ali pa naj zvišajo kupnino. Ko niso prošnje nič zalegle, so se raztogotili, in njihova jeza je še bolj narastla, ko so videli, koliko srečnejši so bili njihovi sosedje.