V bližnji Kotnikovi mizarski delavnici so istočasno noč in dan zbijali lesene zaboje - ‘holandske’, kakor jih je imenoval, ki so sadju prepuščali dovolj zraka in ga hkrati popolnoma zavarovali. Domači fantje iz vasi so se pod Lovrekovim vodstvom dobro izurili: s strokovnjaško skrbjo so polagali dehteče plodove v oblovino, vrsto za vrsto, nazadnje zaboje zabili, jih opremili z žigom in odpeljali na železniško postajo. Delo je bilo pametno porazdeljeno, pač glede na zmogljivost posameznika, zato je šlo odpravljanje gladko izpod rok.