Žal jim je marsikdo verjel in na slepo prodal ves svoj pridelek ali vsaj sprejel aro zanj. Z nagibajočo se jesenjo si videval dan za dnem z zlatorumenimi in rdečkastimi plodovi naložene vozove, ki so se pomikali proti Zalesju in se ustavljali na prostranem Miklausinovem dvorišču, kjer so posestniki po dolgem čakanju smeli raztovoriti in obračunati. Trgovec jim je najprej odtegnil dolžni znesek za blago, kupljeno pri njih med letom, in jim nato izplačal ostanek, ki je bil povečini sramotno nizek.