»Za revnega, za skorjico vsakdanjega kruha pehajočega se bi se gotovo niti ne brigal, toliko bolj se mu je bati izobraženega, razumnega in kvišku stremečega, gospodarsko neodvisnega človeka.«
Na Lovrekovem jasnem čelu sta se zarisali dve strogi, navpično stoječi gubi in se bolj in bolj vrezovali vanj.