Z očetovskim ponosom mu je predstavil svojega sinčka, ki je že čvrsto koracal po sobi in s prikupnim pogumom splezal na Lovrekovo koleno. Urbančičeva žena jim je postavila na mizo dobro kosilo, med katerim je mladenič z ugodjem opazil tiho srečo in neskaljeno soglasje, vladajoče v varuhovi rodbini.
Pozneje, ko sta sedela na zračni verandi, sta se v pogovoru dotaknila tudi Miklausinovih spletk in njegovih naporov, da škoduje Gradišču.