»V samotnih urah, preden sem vaju dobila, sem se zmeraj bala, da umrem sama in zapuščena. Toda glej, usmiljeni Bog mi je poslal vaju, moja ljuba otroka.«
je začel pripovedovati o svojem potovanju, hoteč pregnati bolničine misli na smrt, toda že po prvih stavkih so se pod hišo zaslišali hitri koraki in kmalu zatem so se odprla vrata.