Gibčno je stopil skozi priprta vratca in položil nogo na škrtajoči pesek, katerega belina se je medlo lesketala iz mraka. Počasi, s pobožno zamaknjenostjo je hodil med gredami, na levo in desno pozdravljal svoje varovanke in radovedno ugibal, loveč z nosnicami, kaj poganja tu, kaj tam, kako uspeva armada sadnega drevja, katerega vrhovje se je nejasno črnilo onstran vrtnega zidu. V letih njegove odsotnosti je vsekakor zelo napredovalo, tudi Janezova poročila so bila povoljna.