Čudna tesnoba se ga je polaščala, tisto razpoloženje, ki prevzame človeka, kadar se bliža dolgo zaželenemu in težko pričakovanemu cilju. Lokomotiva je tenko zabrlizgala, vlak je zahrumel v predor, enakomerno ropotanje kolesja se je podeseterilo, dokler ni spet šinil nazaj v sotesko, v kateri se je med izpranim zelenkastim prodom penila Ložnica, njegova ljuba znanka. Iztegnil se je skozi okno, kakor da jo hoče obsuti z vprašanji.