Iz Poloničinega zadnjega pisma je zvenel komaj prikrit strah glede tetine bolezni, govorilo pa je tudi o novih Miklausinovih naporih, češ da spet kljubuje Gradnikovim. V Lovrekovi odsotnosti si je bil omislil na Belem dvoru veliko vrtnarijo, s katero je povzročal Gradišču vedno občutnejšo škodo. je bil poparjen in je vzdržal v šoli le zaradi izpita, za katerega se je pripravljal na vse pretege.