Tako je spet za eno leto ušel vojaški suknji. V svojem veselju je tisti dan ostal v Parizu in želel izkoristiti priložnost, da si vsaj še enkrat bežno ogleda velemesto, ‘glavno mesto sveta,’ kakor ga imenujejo Francozi, ki ga je s svojim truščem in večnim nemirom očaralo in vznemirjalo hkrati. Ves dan se je vozil z električnimi železnicami ali postopal po trgih, katerih prostranost ga je plašila.