Odpeljal se je torej v Pariz, kjer je hitro opravil: tudi letos so ga spustili, češ da ga bodo že doma potrdili. Tako je spet za eno leto ušel vojaški suknji. V svojem veselju je tisti dan ostal v Parizu in želel izkoristiti priložnost, da si vsaj še enkrat bežno ogleda velemesto, ‘glavno mesto sveta,’ kakor ga imenujejo Francozi, ki ga je s svojim truščem in večnim nemirom očaralo in vznemirjalo hkrati.