Zjutraj, ko so v lahni jutranji megli izginjali najvztrajnejši veseljaki in hripavo prepevajoč klobuštrali po sadovnjaku, se je najprej globoko oddahnil in se nato utrujen sesedel na klopco pred hišo.
Prevzel ga je en sam občutek: iznenada in brez pravega razloga ga je bil nekdo udaril po licih, ki so mu gorela v skeleči bolečini, kakor da je njegova domneva resnična. Nehote se je potipal po njih in zardel ob spominu na žalitev.