Kdo bi se bil drugo jutro še spomnil v pivskem razpoloženju predlaganega in prav tako soglasno sprejetega predloga o narodni veselici, ki je pozneje vzbudila toliko časopisnega prerekanja, razburjenja in sovraštva, če bi ne bilo Lovrekovega hrepenenja po srečanju z deklico? In kdo bi mu bil hote ali nehote pomagal, da se dijaška šestorica v Zalesju tiste dni ni prav pošteno dolgočasila v predolgih, proti koncu kajpak vselej prekratkih počitnicah?
Ta podjetna, za vse prigode sprejemljiva družbica se je čez dva dni s praznimi žepi prepričevala pri trškem vodnjaku, ugibajoč, ali bi kljub rani uri ne kazalo iti spat.